Ko sem to pisala, je bil petek, ura 21. Vrnila sem se iz Opoke. To je kraj pri Štorah, na cesti Celje – Šentjur. Tam je nekaj minut po 18. uri umrl fant, star komaj 17 let. Vanj je trčil voznik osebnega vozila, ki je vozil v smeri Šentjurja. Po trčenju je odpeljal ne da bi poškodovanemu mladeniču pomagal.
17-letnik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Na kraju nesreče je bil tudi njegov z bolečino zlomljen nekaj let starejši brat. Nikomur ne privoščim to, kar je videl on.
“Brez njih naše delo ni uspešno,” dodajajo.
Prilagam tudi članek, ki sva ga napisali skupaj s kolegico Matejo Jazbec. Mislim,da je dovolj zgovoren. Berite in bodite previdni tam zunaj. Nikoli ne veste …
V tem primeru je bila izjemnega pomena vsaka informacija občanov, ki so jim policisti hvaležni.
Od maja, ko je v veljavo stopil nov prometni zakon, so policisti ustavili 1.646 voznikov in jih kar polovico pridržali zaradi alkohola. Smrtno nevarni pijani vozniki se vozijo večinoma po cestah, kjer se je letos zgodilo največ najhujših nesreč. To so ceste Arja vas–Velenje, Stranice–Arclin, Žalec–Vransko, lokalna cesta Latkova vas–Prebold in cestna odseka Celje–Laško–Vrhovo ter Šentjur–Šmarje–Rogaška Slatina–Dobovec. Stopnja 4,7 promila, ki so jo namerili pred dnevi v Velenju, je ena višjih v zadnjih letih. So pa dokaj pogoste stopnje od 3 do 4 promile, pravi vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj. Med vinjenimi je na srečo zaenkrat malo mladih voznikov, medtem ko ženske v opitosti ne zaostajajo za moškimi.
Voznika, ki so ga v zadnjih treh letih najmanj trikrat zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, policija napoti na kontrolni zdravstveni pregled. »Velik delež napotenih pregled opravi. Žal nato ugotavljamo, da so vsi, ki opravijo pregled, še vedno sposobni za varno udeležbo v prometu. Ustreznega epiloga na tem področju žal ni,« dodaja Herbaj. In takšni vozniki si cesto delijo dalje z ostalimi. Ob tem ni slišati ostalih poklicanih, ki bi morali dvigniti svoj glas, še preden se nesreča pripeti. To sta predvsem ministrstvo za zdravje in šolstvo. »Vsako osebo, ki ima problem z alkoholom, bi bilo treba obravnavati individualno, ugotoviti, ali je primerna za promet in ali potrebuje strokovno pomoč. Alkohol je problem tudi v delovnem okolju in družinah,« še pravi Herbaj.
In ravno v družinah se začneta vzgoja in zgled. Da so preventivna sporočila raznih ustanov (razen policije), ki jih pišejo bolj kot ne z levo roko in »samo zato, da so«, suhoparna in da imajo premajhen učinek, smo pisali že neštetokrat. Treba je nekaj več. A država kot slepa kura že več let slepo išče, kaj je »nekaj več«. Doktorico medicine in predstojnico oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nušo Konec Juričič smo vprašali, ali se ljudje sploh zavedajo, da jih alkohol lahko odpelje v smrt? Konec Juričičeva je znana tudi po svojih predavanjih mladim o nevarnih učinkih alkohola. »Mislim, da se do neke mere zavedajo, ampak živijo v prepričanju, da oni pod vplivom alkohola vozijo dobro. Gre za nesorazmerje med tem, kar človek ve, in med vedenjem, kaj bi se mu lahko zgodilo. Otroci se najprej srečajo z alkoholom doma in zgledi, ki jih dajejo starši otrokom, so pogosto napačni. Torej kako piti, kako se ob tem odgovorno obnašati. Otrok mora videti, da starši ne vozijo, če pijejo. Otroci vidijo. In to se jim vtisne v bodoče ravnanje. Mladim kažemo pogosto zelo šokantne posnetke nesreč, večkrat se vprašamo, ali to sploh pokazati, a saj ne kažemo nečesa, kar ni res, ampak dejstva. O tem je treba govoriti.«
Prižgite svečko!
V Sloveniji že nekaj časa deluje Zavod Varna pot, kjer pomagajo žrtvam prometnih nesreč.
Predsedniku zavoda Robertu Štabi je dovolj pasivnosti države pri reševanju tako hude problematike: »Rešitve za boljšo prometno varnost so znane, pokazale so jo Francija, Švica, Portugalska … Več kot jasno je, da ne bo nič pomagalo, če policija zapre pol vinjene Slovenije! Nekdo v sodstvu se mora zganiti. Vinjene povzročitelje nesreč morajo sankcionirati, jih dati na sramotilni steber! In lahko vsak dan poročamo o nemih številkah pridržanih, ker pa nikoli ne izvemo, kaj se v nadaljevanju zgodi z njimi, je to zgolj in le statistika!«
Poročali smo tudi, da se sojenja povzročiteljem hudih ali tragičnih nesreč začnejo več let po dogodku, kar samo podaljšuje bolečino žrtev, če te preživijo, in svojcev. »Človeku se zgodi nesreča, nato ima številne opravke z zavarovalnico, nato sledi dolgoletna rehabilitacija na telesni in duhovni ravni. In ko človek želi zapreti knjigo bolečine, se sodni postopek šele začne in nato traja leto, dve ali celo več. Človek enostavno ne more zapreti tega poglavja. V sodstvu bodo morali imeti postopki nesreč prioriteto. Morajo se zavedati, da so to stvari, ki razbijajo slovenske družine,« še dodaja Štaba in kliče predvsem predsednika vlade, da pozove ministre na odgovornost, kaj so in kaj bodo storili za boljšo varnost. »Jasno naj jim sporoči, da si Slovenija ne zasluži biti na repu Evrope pri prometni varnosti.«
V novem kazenskem zakoniku je zapisano, da se »kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur«. Na ministrstvo za pravosodje smo zato naslovili vprašanje, ali bodo sodišča lahko zdaj za kazen povzročitelju nesreče, ki bo dobil kazen v tem razponu, lahko naložila nekaj ur predavanja v šolah mladim o tem, kako je povzročil nesrečo ali na primer o tem, kako nevaren je alkohol v prometu. Ne le opravil, ki so običajna za javna dela. Tako bi se zgledovali po nekaterih državah Amerike. In kaj so nam odgovorili na ministrstvu za pravosodje? »Kazenski zakonik oblike in vsebine dela v splošno korist ne določa. Prav ta predlog po ameriškem zgledu bi sicer bil mogoč, vsekakor pa gre pri izvrševanju te sankcije predvsem za namen dela v splošno korist, torej za nek pozitiven vložek in udejstvovanje storilca v lokalni skupnosti in ne za kesanje ali javno izpostavljanje oseb.« Torej, možno je. Vendar – ne glede na vse, gre le za blažitev posledic, ki so neki žrtvi že nastale. Popraviti jih s tem povzročitelj nikoli ne bo mogel. Niti s sto urami javnega dela …
Samo številke …
Medtem ko v minulih dneh tržni inšpektorji pri prodaji alkohola niso zaznali kršitev, so kar nekaj kazni na našem območju napisali zdravstveni inšpektorji. Od 5. novembra do včeraj so opravili 94 pregledov lokalov. Devetkrat so bili na terenu s policisti. Največ nadzorov je bilo v barih, kjer se pretežno zadržujejo mladi. V celjski območni enoti zdravstvenega inšpektorata dodajajo, da so zaznali štiri kršitve. V vseh primerih so gostinci točili alkohol mladoletnim. Med drugim bo morala oseba, ki je pijačo prodala mladoletnemu, plačati 200 evrov, samostojni podjetnik pa več kot tisoč evrov.
Pri pripravah številnih člankov o prometni varnosti smo do zdaj spoznali ljudi, ki so svoje delo posvetili izboljšanju prometne varnosti, in mnogo takšnih, kjer je njihov trud zapisan le na papirju, v praksi ne. Žal je med slednjimi veliko uradnih inštitucij. Spoznali smo nekaj ljudi, ki so jim prometne nesreče spremenile življenje. Čeprav so bili nedolžni, so postali invalidi, postali so osebe, ki so tudi 24 ur na dan odvisne od drugih. V časopisih berete največkrat le podatke, kje se je zgodila nesreča, kako se je zgodila, preberete starost povzročiteljev, poškodovanih. Berete številke. A vsaka številka je človek in za njo svojci, prijatelji. Številke so ljudje.
Člani zavoda Varna pot tudi letos pozivajo vse k prižiganju svečk po slovenskih mestih kot spomin na žrtve prometnih nesreč. Akcija bo to soboto.
Pred dobrim letom smo srečali Sabino. Ko je bila stara 19 let, je vanjo trčil vinjen voznik. Zaradi njega se je morala učiti govoriti, jesti, pisati … Srečali smo Mateja, ki se je hudo poškodoval v nesreči, ki jo je sam povzročil. Tudi on je za nekatere le številka. Po nesreči se je učil sedeti na školjki, opraviti malo potrebo sam …Srečali smo Petra Planinška iz Levca. Kot poklicni voznik tovornega vozila se je vračal z večdnevne službene poti, vanj je trčil voznik osebnega vozila. Ostal je tetraplegik – paraliziran od vratu navzdol. Srečali smo Janeza Hudeja, danes predsednika društva paraplegikov JZ Štajerske. Kot 18-letnik je doživel nesrečo z motorjem, od takrat je paraliziran od pasu navzdol. Srečali smo ….
So to res samo številke?
SIMONA ŠOLINIČ, MATEJA JAZBEC
NUJNO Ker je objavljeno moje avtorsko in novinarsko delo, je potemtakem last medijske hiše Novi tednik & Radio Celje, ki ne dovoljuje kopiranja ali prepisovanja …
november 15, 2008 at 10:31 am
Žalostno …
november 15, 2008 at 1:32 popoldan
Ja, res. V teh primerih je denimo pomoč ljudi za policijo najbolj pomembna.
november 15, 2008 at 3:31 popoldan
Pa kak lahko nekdo pobegne, ko nekoga zbije? Da nekdo obleži, ti se pa odpelješ?! Kakšen človek moraš biti??? Edino če je bil tako pijan, da sploh ni vedel, da je nekoga zbil…