Z novim direktorjem celjske policije Karolom Turkom o slabi prometni varnosti, policijski papirologiji, nepreiskanih umorih in ropih
S 1. majem celjsko policijo vodi Karol Turk. Za direktorja ga je predlagal Janko Goršek, zdaj generalni direktor slovenske policije. In kdo je 48-letni magister Turk? V policiji je več kot 20 let, vedno znova napreduje, veliko da na izobraževanje. Direktor mariborske uprave je bil 28 mesecev, zdaj se je vrnil v Celje, kjer je gradil kariero pred tem. Opisujejo ga kot strogega, pri preiskovanju kriminala zelo doslednega. Policisti ga vidijo nekoliko tradicionalnega, kljub temu mu zaupajo. Je izjemno komunikativen, nikoli ni odrekel izjave za medije četudi je bil na prizorišču umora sredi dela. Simpatičen 48-letnik živi v Žalcu, zna se pošaliti, nasmejati. Nekdaj Gorškovo pisarno ne bo na novo “zbelil” pravi, bo pa nekaj omar prestavil … Ko pogovor nanese na resne stvari, govori jasno, preudarno. Ni mu vseeno, kaj o policiji meni javnost, zato bo veliko vlagal v korekten odnos z mediji, kar pomeni tudi z ljudmi.
“Dobri medsebojni odnosi so ključ do uspeha. Moj cilj je graditi na kakovosti le teh in naših storitev. V zadnjem času smo veliko narediti, ne smemo pa zanemariti, da je policija hierarhična organizacija. Čas je, da se v policiji postopoma uvajajo nove oblike vodenja. Te bodo pripomogle, da bomo dvignili kakovost odnosov znotraj policije in z ljudmi. Mislim, da je policija vredna zaupanja. Delamo za ljudi, tega ne smemo pozabiti!”
Prometna varnost. Aprila je na Celjskem umrlo 7 ljudi! Kaj se dogaja?
Na prometno varnost ne moremo gledati enoznačno. Realni prikaz je mogoč ob spremljanju daljšega obdobja. Je pa april res kritičen mesec. Toda skupno število prometnih nesreč se je zmanjšalo za 32 odstotkov, kar je tudi pomembno. Kaj se dogaja? Gre za nihanja. Učinek zakona je nekako ponehal. Policija je bila vedno tista, ki je bila odgovorna za prometno varnost, ostale institucije so ostale na strani.
Ste prvi, ki to javno poveste. Nihče si ne upa skritizirati drugih organizacij, čeprav je evidentno, da za prometno varnost storijo premalo …
Zdaj je sicer zaznati tudi pozive drugih ustanov, da se morija na cestah preneha. Lahko poostrimo ukrepe, vendar se stanje ne bo izboljšalo. Gre za prometno kulturo, vzgojo. Severne države so to že zdavnaj ugotovile. Učinki na dolgi rok bodo pri sodelovanju vseh institucij! Vzrokov za nesreče je več, ni le voznik, so cesta, vozila, ostali faktorji. To je treba upoštevati, narediti skupen načrt. Nesreče povzročajo pretežno mladi, neizkušeni vozniki, posredna vzroka sta alkohol in hitrost. V družbi je zdaj to problem ena? Mi smo na to opozarjali že pred desetletjem.
Ni žalostno, da lahko invalidi Društva Paraplegikov JZ Štajerske v hvalevredni akciji sami predavajo mladim, ministrstva pa imajo za to “premalo denarja”?
Njihova akcija je pohvalna! Mladi “čutijo” bolečine, ki jih ti ljudje doživljajo po nesrečah. Če govoriva o policiji, je ta z nasveti prisotna v vrtcih in osnovnih šolah, v srednjih šolah pa ne toliko. Učinki so, toda predavanja so suhoparna. V bodoče je treba več delati s srednješolci. To je to: združiti, povezati društva, inštitucije, iti v skupne akcije. Ob tem še medijska pozornost, da se prepreči alkoholizem in dvigne prometna kultura.
Ko sva že pri »premalo denarja«. So policisti in kriminalisti dobro plačani?
Provokativno vprašanje. Vsak bi rekel, da ni dobro plačan … Mislim, da si policisti glede na svoje delo, da so 24 ur na razpolago četudi je petek ali nedelja, definitivno zaslužijo višjo plačo. Hkrati je nujno vedenje, da je v obdobju recesije neracionalno pričakovati dvig plač.
Lahko poveste, koliko je bilo ponoči intervencijskih patrulj na Celjskem?
V celotni PU Celje od 15 do 16. Zadeve imamo dokaj dobro pokrite, želim pa še več policistov na terenu, med ljudmi. Ob posredovanjih ostane premalo časa za preventivo. Preobremenjeni so glede na število dogodkov. Policist je osem ur vpet v dogodke, z enega mora na drugega. Tu si malo pomagamo tudi s prerazporeditvami.
To sem vprašala zato, ker nam je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal dejala, da je 70 odstotkov policistov v administraciji, 30 odstotkov na terenu. Če na 113 ljudem rečejo, da bodo prišli, ko bodo končali s posredovanjem na drugi lokaciji, je jasno, da je policistov še vedno premalo.
Slovenija je po številu policistov na sredini v primerjavi z ostalimi državami. Ko odštejemo policiste ob šengenski meji, smo pa na repu! Kot Anglija: 2 do 3 policisti na tisoč ljudi! Pri številki 113 pa morajo ljudje razlikovati, kaj so nujni klici in kaj so klici, ki ne zahtevajo takojšnjega posredovanja. Ko je ogroženo življenje ni dileme, policist mora čimprej na kraj. Tu ne vidim nič spornega. Kar se tiče “sedečih policistov”, drži, da je policija sistem, ki je zbirokratiziran. Bolj kot v ostalih državah, tudi če se primerjamo z Bosno, Hrvaško, Avstrijo. S tem se ravno zdaj ukvarja posebna skupina. Policiste bi radi dobili nazaj na teren.
Veliko se govori o gospodarskem kriminalu, potem nekako vse potihne. Da so pritiski morda bolj kot v Celju v Ljubljani, kjer je središče gospodarskih in političnih lobijev, ni več skrivnost. Lahko rečete, da vam – kot vodilnemu – ni nikoli nihče “svetoval”, da kakšno stvar kje založite …
Nikoli ni nihče pritiskal name. Spraševal da, kaj je s primerom, vendar je to normalno. Če bi kdo poskušal name vplivati, bi ukrepal ali odstopil. To so načela, ki se jih držim. Mimo tega ne morem.
Vsi poudarjajo izobraževanje kriminalistov, ki preiskujejo gospodarski kriminal. Zakaj potem na sodiščih številne zadeve padejo?
Preiskovanja so zahtevna. Ne trajajo dan ali dva, ampak več mesecev. Policija v predkazenskem postopku naredi največ, kar lahko. Gre tudi za odnos s tožilcem, ki usmerja preiskavo. Nisem tako črnogled, ker vem, da se stvari premikajo in da bomo na dolgi rok kriminalisti še učinkovitejši. Ne morem pa komentirati delovanja sodišč. Slovenija je pravna država in sodišče odloči, ali je nekdo kriv ali ne.
Na Celjskem je kar nekaj nepreiskanih ropov, tudi tak, ko je ropar streljal na mimoidočega. Vedno dobim odgovor, da policija zaradi interesa preiskave ne more govoriti o tem. Zdaj “ne more govoriti” že več let, storilci so še vedno na prostosti ….
Ljudje preveč gledajo Na kraju zločina. Forenziki na kraju par minut slikajo, vnesejo podatke v računalnik in v 15 minutah imajo storilce. V realnosti ni tako. Preiskanost ropov je okoli 70-odstotna, nekaj ropov vedno ostane neraziskanih. Imamo neke določene informacije o storilcih, a dokazov ni.
Večina umorov je resda preiskanih, kaj pa umora Anđe Klarič in celjskega brezdomca Petra Dornika? Pa pogrešani Jure Plevnik … Kaj sploh pomeni, da preiskava ni končana? Zbirate informacije in tudi “čakate”, da nekdo nekoč nekje naredi napako …
Tudi. Zadeve za nas niso končane, kar pomeni, da se na teh primerih dela. Za primer Plevnik ravno te dni potekajo določene aktivnosti. Pri ropih je denimo treba biti pozoren, če nekdo stori rop enkrat, ga bo morda še kdaj? Ga bo to povezalo še s kakšnim nepreiskanim? V teh primerih sodelujemo tudi s sosednjimi državimi. Skratka, primeri so odprti.
Gospodarska kriza. Kako je mogoče, da na vprašanje, ali bo kriminala več zaradi krize, policijski strokovnjak odgovori nikalno? S terena dobivam informacije, da je ogromno nasilja v družini in ostalih kaznivih dejanj?
Tu mora biti pritrdilen odgovor! Zveza med krzo in kriminalom je. Zmanjšajo se družbene vrednote in več je kriminala. Statistika kaže, da ni nekega porasta, ampak opazovati moramo daljše obdobje. Seveda pričakujemo več kriminala in smo pripravljeni. Upam, da ne bo brutalnejših ropov, poglejte, kaj se je zgodilo v Zagrebu. Kriza pogojuje tudi družinsko nasilje, več je alkoholizma. In ravno družinsko nasilje – tu je ničelna toleranca. Tega ne smemo dopuščati in to policisti vedo.
Preteklo je leto, odkar velja Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Deluje?
Mislim da. Preprečili smo kar nekaj družinskih tragedij. V preteklosti je bilo 70 odstotkov umorov v družinah. Če smo preprečili dva, smo že naredili veliko. Je pa res vprašanje, kakšne bodo posledice krize. Nikoli ne moreš predvidevati. Na koncu se potem sprašujejo, kaj počne policija. Ne gre samo za prepoved približevanja in ovadbo, vključiti se morajo druge inštitucije. Nil ne koristi, če nekoga privedemo dvakrat, nasilje je treba preprečiti! Torej sodelovanje. Kup je vladnih in nevladnih organizacij, ko pa se policist sreča s problemom in je treba stvari reševati, je ponavadi sam …, nikogar ni. Ob skupnem delu bodo učinki večji.
SIMONA ŠOLINIČ
Karol Turk je bil konec 80 let vodja varnostnega okoliša v Žalcu, nato komandir policijskih postaj v Mozirju, Žalcu in Celju. V Celju je prevzel referat za operativne zadeve na tedanjem inšpektoratu celjske policije, kasneje je vodil tudi skupino za javni red, oddelek za splošno kriminaliteto, nato še celotni kriminalistični oddelek. Ob delu se je nenehno izobraževal, nazadnje je končal magistrski študij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Direktor mariborske uprave je bil od januarja 2007 do 1. maja letos.
Intervju z novim direktorjem Policijske uprave Celje bomo objavili tudi na Radiu Celje, in sicer v torek ob 11.15 uri.
SIMONA ŠOLINIČ
NUJNO OPOZORILO: Objavljeno je avtorsko, raziskovalno novinarsko delo. Je last medijske hiše Novi tednik & Radio Celje, ki nikakor ne dovoljuje kopiranja ali prepisovanja. Vsako kopiranje podatkov/informacij/fotografij, ki so pridobljeni za namene objavljenega članka, je nezakonito in bo medijska hiša/fotografska agencija v tem primeru ukrepala skladno z zakonodajo. Avtorica tudi s prijavo na Novinarsko častno razsodišče.
