To je eden izmed člankov (prilagam ga v celoti), ki se mi je najbolj vtisnil v spomin. Pisala sem ga pred časom o primeru izginulega Jureta Plevnika iz Celja.

Tokrat dajem ta članek spet v ospredje, za Novi tednik – novi članek lahko preberete v številki, ki je izšla ta torek, 5. 4. 2011 – pa smo znova preverili, kaj je s primerom in ugotovili še en dokaz, ki kaže, da kriminalistična preiskava v začetku vendarle ni bila takšna kot bi morala biti …Več torej v tiskani izdaji Novega tednika.

Ta članek, ki ga berete zdaj, pa je eden vidnejših mojih v preteklosti o tem primeru.

Plevnik je izginil v izredno sumljivih okoliščinah, njegova mati do danes ni obupala pri iskanju. Hoče izvedeti, kaj se je zgodilo z njim. Kdo ga je ubil. Celjski kriminalisti so namreč vložili kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu zaradi umora.

Trdno verjamem, da bo mati izvedela, kaj se je zgodilo s sinom.

Presodite pa sami, ali verjamete jasnovidkinim besedam. Lahko pa le povem, da se ponavadi nimam navade naslanjati na mnenja jasnovidcev, a naša pot v Osijek je bila na trenutke tudi grozljiva. Tisto, kar smo slišali in potem povezali z nekaterimi uradnimi in neuradnimi podatki o preiskavi, še posebej en dogodek, ki se mi je nato zgodil – priznam – je bilo srhljivo.

Njegova duša ne bo mirna …

Medtem ko se mora kriminalistična preiskava izginotja 18-letnega Jureta Plevnika Goloba, ki je izginil 7. aprila 2000, oklepati dejstev, smo se mi skupaj z Juretovo mamo Iko Plevnik odpravili v Osijek. Pogovarjali smo se z jasnovidko Jasminko Čosić, o kateri so tamkajšnji mediji že pisali, saj naj bi njena videnja bila zelo blizu resnice. Če je v njenih pretresljivih besedah vsaj malo resničnega, je Jure umrl v izjemnih bolečinah, saj naj bi ga umorili na brutalen način.

Čosićeva ob našem obisku ni poznala ozadja Juretovega izginotja, zahtevala je osebni pogovor z njegovo materjo, ni pa nasprotovala našemu prisostvovanju. Nasprotno, sama je zahtevala, da vse njene izjave posnamemo, da jih lahko citiramo do potankosti, poudarila pa je, da če bodo policisti želeli, se lahko posnetek posreduje tudi njim, čeprav iz izkušenj ve, da ji policija uradno ne sme verjeti. Čosićeva, ki dela po svoji intuiciji, pomaga pa si z nihalom, je začela hitro nizati neverjetne podrobnosti domnevnega umora!

Pravi, da vidi Jureta 7. aprila leta 2000 živega do 21.08, navaja tudi vzrok smrti. Srčni infarkt! Ta naj bi bil posledica stresa zaradi nasilja, ki naj bi mu ga zadale štiri osebe. »Kritičen čas zanj se je začel ob 16. uri tistega dne, Jure se je v bližini svojega doma najprej dobil z dvema prijateljema, ki jima je zaupal, nato sta se jim pridružili še dve osebi, a to sta le znanca. To naj bi se dogajalo največ 500 metrov od Juretovega doma. Ne gre za gostinski lokal … mogoče za kakšen klub, kjer se zbira določen krog ljudi … Vidim prepir in nato daljšo vožnjo v vozilu, vendar to ni tisto vozilo, v katerem se je peljal iz šole, hkrati pa se mi pred očmi pojavlja določen odsev na vozilu …, ne kot luči, ampak odsev mogoče kakšne reklame ob cesti …« je govorila Čosićeva. »Dve osebi od teh sta rojeni v znamenju tehtnice, dve v dvojčku. Prav tako sta dve osebi starejši, dve sta bili stari približno kot Jure. Ena oseba od teh ima nekaj na obrazu, brazgotino ali bolj izrazito čeljust …«

Kljub temu, da gre le še za eno iz vrst jasnovidcev, ki so »želeli pomagati« Juretovi mami v iskanju sina in da je verjeti Čosićevi enako kot da ji ne bi verjeli, smo bili presenečeni, da se je lotila zastrašujočih podrobnosti. Trdi, da mu četverica namignila, da ga peljejo na železniško postajo, a so zavili proti objektu, ki naj bi stal na dokaj samotnem območju, toda lokacije ni znala določiti, le to, da se nahaja na severozahodu, gledano iz Celja.
Dodaja, da naj bi med vožnjo Juretu iz avtomobila skoraj uspelo pobegniti, saj naj bi se nekje ustavili in ravno tam naj bi nekdo sumljivo dogajanje v avtomobilu tudi opazil. Kje naj bi to bilo, ne more določiti, vendar pravi, da to ni bencinski servis. »Mogoče cestninska postaja ali kaj podobnega.«

»Objekt, kamor so ga pripeljali. ni kmetija, ni vikend hišica, je pa zelo specifičen in povezan z eno izmed teh štirih oseb, objekt se ne uporablja vsak dan, je dokaj izoliran od ostale okolice … je na območju, kjer ›se živi in se ne živi‹ …« je nadaljevala Čošićeva.

Tam naj bi se » … nad njim dogajalo fizično nasilje, Jureta pa vidim živega do 21.08, takrat se ni zmogel več upirati …«. Toda to še zdaleč ni vse, saj nam je Čosićeva podrobno opisala tudi svoje videnje, s čim naj bi bil Jure umorjen. »Ni šlo za strelno orožje …«, opisuje Čosićeva, »tudi za hladno orožje ne, predmet ima zvezo z električno energijo …«

Zakaj?
In kakšen je njen odgovor na vprašanje, zakaj je moral Jure umreti? »Ni šlo za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano z orožjem ali kaj podobnega, niti niso bila razlog čustva …« nato se je na kratko zamislila in nadaljevala: »Bolj mislim, da je šlo za različna mišljenja o neki določeni stvari, v tem krogu ljudi je zaznal nekaj, kar je bilo v nasprotju z njegovimi načeli, zato si upam trditi, da bi Jure, če ne bi poznal četverice, preživel …« Ali je bil nečemu priča in ko se je hotel umakniti iz tega kroga, se enostavno ni mogel?

Čosićeva pa omenja še nekaj. Policija naj bi se v preiskavi pogovarjala vsaj z dvema od četverice in oba naj bi spreminjala svoji izjavi. »To mora biti zapisano in razvidno v policijskih papirjih,« trdi jasnovidka in dodaja, da naj bi se eden od vpletenih v minulih letih večkrat zanimal za potek preiskave in da je ta oseba na nek način povezana z nekim poslom, ki se opravlja v uniformi, vendar pravi, da ni bil policist, možno pa je, da je imel določene zveze s policijo. Na policiji so nam ravno minuli teden potrdili, da je v preiskavi resnično prišlo do spreminjanja izjav.

Kljub temu, da se je Plevnikova sama odločila oditi z nami v Osijek, so jasnovidkine besede še bolj odprle že tako boleče rane ob sinovem izginotju, vendar Plevnikova njenih besed ne želi komentirati. Toda Čosićeva še naprej vztraja pri svojem videnju: »Izvedeli boste, da so resnično vpletene štiri osebe. Preveč jih je vpletenih, da bi lahko njihovo dejanje ostalo skrivnost. Naredili so že napake. Ključno obdobje za preiskavo Juretovega izginotja je bilo med 14. in 29. marcem leta 2006 in od 7. do 22. septembra istega leta. In da, Jureta bodo našli,« je odločna naša sogovornica, čeprav na vprašanje, kdaj, ni imela točnega odgovora. Morda nekoliko grozljivo, a po naših informacijah se je ravno v tistem času na celjski policiji v tem primeru delalo veliko …

Denar, pomoči vladar!

Pri pripravi tega članka smo se obrnili na številne jasnovidce, iskali smo jih predvsem na območju nekdanje Jugoslavije s predpogojem, da je za njimi že kakšna uspešna akcija iskanja pogrešanih oseb in seveda, da bi pomagali v čimkrajšem času in brezplačno. Zanimivo pa je, da je bila Jasminka Čosić edina, ki je bila pripravljena povedati toliko in za to ni hotela vzeti niti tolarja.
Pogovarjali smo se tudi z Ivanom Trobokom iz Orebiča, možakarjem, ki je s pomočjo svoje jasnovidnosti v 90 letih našel več pogrešanih oseb, policiji pa naj bi pomagal najti tudi truplo neke 16-letne deklice, ki je bila umorjena. »Vidim ga ob vodi, na severozahodu,« je bil kratek Trobok. Kljub svoji prijaznosti, nam več ni mogel povedati, nam je pa razložil, kako nekateri lahko živijo v različnih dimenzijah …

Poklicali smo tudi na Hrvaškem dobro znano jasnovidko Branko Romer, ki naj bi imela za seboj kar nekaj uspešnih videnj, ko je šlo za pogrešane osebe, vendar dlje od dogovora, da bi se morali obrniti predhodno na neko podjetje, pošiljati telefakse s prošnjami in vprašanji ter urediti vse uradne zadeve, nismo prišli. Zatem smo poklicali še tudi v Sloveniji izjemno priljubljenega Bracota, kot ga imenujejo. Mladenič, sprejema pri nas, največkrat pa v Zagrebu, številne ljudi in jim pomaga pri različnih težavah, tako pravi večina, ki ima z njim dobre izkušnje. Njegovi najožji sodelavci, ki smo jim zadevo razložili v upanju, da bi si omenjeni za nas vzel nekaj časa, so odklonili sodelovanje z nami, saj naj bi na tak način menda ne delal, so pa dejali, da so za Juretovo mamo vrata vedno odprta na skupnih srečanjih.

Poskusili smo se obrniti tudi na Nancy Orlen Weber, jasnovidko iz Denvilla iz New Jerseya, o kateri so bile posnete oddaje tudi na Discoveryju. Uspelo nam je vzpostaviti stik z njenimi sodelavci, ki so nam prijazno odgovorili, da so pripravljeni pomagati le, če se vnaprej dogovorimo za termin in seveda – za primerno ceno!

Sicer pa so vsi do zadnjega le členi že tako dolge materine večletne agonije iskanja 18-letnega sina. »Prevelikokrat sem se obračala na jasnovidce, toda to mi sina ni vrnilo,« je kratka v svoji izjavi. In ob koncu še ena podrobnost. Jure je izginil 7. aprila, Čosićeva (ki je doživela klinično smrt 7. junija leta 1989) napoveduje ključno obdobje za njegov primer od 7. septembra dalje. Ali bo za preiskavo enega najbolj skrivnostnih izginotij v Sloveniji prelomno letošnje leto?

Doživela klinično smrt
Jasminka Čosić je leta 1989 na lokalni cesti pri Slavonskem Brodu imela hudo prometno nesrečo. Zaradi poškodbe hrbtenice je danes invalidka, v dolgotrajnem zdravljenju je preživela kar tri mesece v intenzivni negi v ljubljanskem Kliničnem centru, nato še šest mesecev rehabilitacije. Med eno od treh težkih operacij je doživela klinično smrt. Da ima jasnovidno sposobnost, je čutila že od malih nog, vendar je bil občutek močnejši od zanjo skoraj usodne operacije. Da so njena videnja upoštevali kriminalisti pri svojem delu, uradno nihče ne more potrditi, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bile nekatere podrobnosti v njenih videnjih točne. Najbolj znan primer naj bi bil iz leta 2003 o pogrešani 23-letni Luciji Topalović iz Velike Gorice pri Zagrebu. Bratu pokojne so vsi jasnovidci, ki jih je obiskal, povedali, da obstaja možnost, da je Lucija živa, le Čosićeva mu je dejala, da je dekle mrtvo, in nanizala številne podrobnosti o lokaciji trupla, ki so se izkazale za točne. Dekle je namreč umoril njen fant in truplo skril. »Poznam primer in lahko povem, da je Čosićeva govorila o stvareh, ki jih o primeru nikakor ni mogla nikjer slišati in so bile točne,« nam je povedala Lora Dizdar, novinarka hrvaške RTL, ki je primer spremljala.

SIMONA ŠOLINIČ

NUUUUJNO OPOZORILO (KOPIRANJE/KOMENTARJI): Objavljeno je avtorsko/ novinarsko delo. Ker so se ponekod že nedovoljeno (in brez navedbe vira, zaradi česar so bili že nekateri ukrepi) pojavili podatki, ki so bili dokazano pridobljeni izključno za na tem blogu objavljeno delo, velja naslednje: tukaj zapisano je last medijske hiše Novi tednik & Radio Celje, ki nikakor ne dovoljuje kopiranja ali prepisovanja. Vsako kopiranje podatkov/informacij/fotografij, ki so pridobljeni za namene objavljenega članka, je nezakonito in bo avtorica/medijska hiša/fotografska agencija v tem primeru ukrepala skladno z zakonodajo tudi v prihodnje. Glede na zakonodajo so prepovedani oziroma kaznivi tudi komentarji s sovražnim govorom ali žalitvijo kogarkoli, ki je omenjen v člankih – takšni komentarji bodo takoj odstranjeni. V primerih žalitve se mora namreč na podlagi zahteve uradnih organov dovoliti vpogled v dostopne podatke o avtorjih. Komentarji so »odklenjeni« le prvi dan objave članka.