»Stanovanjska« prostitucija: od 50 do 120 evrov za seks, ostale želje stanejo še več

 Študentke, mlade mamice, zrele ženske – te lahko dobite na Celjskem, če zavrtite kakšno od ponujenih telefonskih številk, ki v oglasih vabijo k popestritvi spolnega življenja. Prostitucija je zdaj dekriminalizirana, kar pomeni, da ženska, ki prodaja spolne usluge, s tem ne stori kaznivega dejanja in ni v prekršku, četudi za to »pokasira« denar. Druga stvar je, če ima posrednika, ki mu mora izročiti del zaslužka. V tem primeru gre za zlorabo prostitucije in posrednika ovadijo. Celjska prostitutka ima dnevno okrog 5 strank, ob »aktivnih« dnevih jih lahko sprejme tudi do 15. Z drugimi besedami to pomeni, da je njen realen zaslužek okrog 500 evrov, lahko pa na dan zasluži tudi do tisoč evrov!

V Celju se ponujajo ženske, stare od 18 do (tudi) 55 let! Gre predvsem za brezposelne osebe, ki v tem poslu iščejo dodaten zaslužek, redko kdaj je takšna prostitutka kje redno zaposlena, a se zgodi tudi to … Cenik? 50 evrov je cena za trideset minut (spolni odnos), ena ura posteljne aktivnosti stane od 120 do 130 evrov. Če si stranka zaželi dodatne usluge (dominanco in ostale spolne igrice), se to ne všteje v te cene, ampak se le-te zvišajo. »Ponudba je v Celju ogromna,« so nam povedali poznavalci celjske seks scene. Med prostitutkami je po naših podatkih tudi nekaj odvisnic od drog. To bi sicer lahko predstavljalo nevarnost za moške, ki si jih zaželijo, saj obstaja možnost kakšnih okužb. Kdo se ne spomni Olene, ki je pred leti v Celju povzročila splošno paniko in množično testiranje na okužbo z virusom HIV, sama je bila namreč okužena …

»Mobitel« prostitucija

Med tistimi, ki si privoščijo prostitutke so navadni delavci in podjetniki z debelimi denarnicami. Tudi politiki … Ti (če niso »solisti«, ki plačajo seks le »tu in tam«) se ponavadi med seboj pogovarjajo in na tak način delajo reklamo od ust do ust. Prostitutke namreč svojih slik v oglasih praviloma ne objavljajo, ob obisku pa marsikdo ugotovi, da so do 10 let starejše kot navajajo v prvem pogovoru oziroma dogovoru za stik. Svoje kliente sprejemajo v stanovanjih (nekaj jih je v centru Celja in bližnji okolici, ponavadi v stanovanjskih blokih), ki so najeta. V tem delu govorimo torej o tako imenovani »stanovanjski« ali »mobitel« prostituciji. Velika ponudba pa sili v večjo konkurenco. Po naših podatkih naj bi se tega zavedale tudi prostitutke v knežjem mestu, ki se kar hitro lotijo tudi posebnih prijemov, če zaslutijo, da je v mesto prišla nova konkurenca … V Celju boste denimo redko srečali prostitutko, ki je »s srcem« Celjanka, te namreč bolj ordinirajo v drugih mestih, predvsem zato, da jih kdo od znancev ne prepozna.

Takšno početje torej ni kaznivo. Bi pa bilo, če bi ženska imela posrednika, ki bi zahteval del njenega zaslužka pod pretvezo, da ji nudi varovanje. Vendar takšnih podatkov za (stanovanjske) prostitutke v Celju ni. Imamo pa informacijo, da naj bi se na Konjiškem zgodilo tudi to, da je žensko v prostitucijo silil kar njen mož. Primer naj bi že obravnavali policisti.

Zakonodaja, ki je pred leti dekriminalizirala prostitucijo, ni je pa legalizirala, je pravzaprav dokaj pomešala štrene na trgu. Kako je to v praksi videti? Prostitutka se lahko oglašuje, ne more pa odpreti svojo obrt. Ker je ne odpre, od svojega zaslužka seveda ne odvaja davkov. Ne izstavi niti računa … Kakorkoli ironično že to zveni, ampak delovna inšpekcija jo naj ne bi mogla kaznovati, lahko pa bi to storili tržni inšpektorji. A bi se tudi takrat zapletlo, predvsem pri dokazovanju.

Pri zlorabah stari fantje!

Pri drugi veji prostitucije pa že diši po kaznivih dejanjih. Gre za prostitucijo, ki je skrita v nočnih lokalih. Na Celjskem je po podatkih Novega tednika okoli 8 tovrstnih lokalov, v vsakem je trenutno nastanjenih od 9 do 20 deklet, ki so povečini iz vzhodnoevropskih in azijskih dežel. Tem dekletom seveda nihče ne more preprečiti spolnih užitkov, za policijo pa nastane problem, ko je treba dokazati, da morajo dekleta 50, 60 ali morda 70 odstotkov od seks-zaslužka izročiti lastniku lokala. Ne dogaja se več, da bi tujim delavkam lastniki pobirali potne liste, te stvari so že »za časom«. Jim pa računajo nastanitev v sobah, za hrano, tuš …, kar pa nanese kar nekaj denarja. In pogosto se del plačila, ki naj bi ga lastniki lokalov od njih pobrali za seks, skriva tudi v tem računu. Zato je te stvari težko dokazati na sodišču. In sramotno je, da se je redko katera zadeva od odmevnih aretacij vidnejših »fantov« s Celjskega, ki so jih zaradi zvodništva ovadili v 90-ih letih, končala na sodišču.

Stranke, ki preživljajo spolne užitke s temi ženskami, pa morajo za seks plačati od 70 (pol ure) do 140 evrov (ena ura). V to ceno naj bi bil vštet tudi šampanjec. V zadnjih petih letih ni bilo na Celjskem podane nobene prijave, ki bi kazala na zlorabo prostitucije, torej, da bi posrednik od deklet zahteval denar, čeprav se to nedvomno dogaja, pravijo na policiji. Težava je tudi v tem, da bi morali prijavo dobiti od deklet, vendar se za to ne odloči nobena. Dejstvo je še, da so tujke, ki opravljajo takšna dela pri nas v lokalih, dokaj svobodne, njihovi nadrejeni jih ne omejujejo preveč. Si jih pa menda izmenjujejo, kar je videti tako, da gre nekaj plesalk pač v drug lokal in obratno. Vse z namenom, da se standardni gostje ne bi naveličali enih in istih obrazov … Tak način delovanja lastnikov (če bi imela policija o tem prijavo) lahko kaže na kaznivo dejanje trgovanja z ljudmi (suženjstvo) in to je že trenutek, ko policija lahko posreduje.

S tem, ko so prostitucijo dekriminalizirali, so želeli doseči, da bi se za prijavo ženske, ki so izkoriščene, odločale v večji meri, hkrati pa so s tem politiki dali zaušnico policistom, ki zdaj pravzaprav še težje dokažejo, da je neka ženska izkoriščena na tak način. Prijav žensk, da bi jih posredniki ali lastniki lokalov izsiljevali za denar, zdaj sploh ni! Vsaka se namreč še vedno boji pričanja in maščevanja. Nepredstavljivo in nedopustno pa je, da bi se kriminalisti v tajnih metodah dela lotili spolnega občevanja s prostitutkami! In tudi, če bi to (službeno) bilo dovoljeno, ne bi bilo s tem dokazano kaznivo dejanje! Dokazati bi bilo treba, kako in koliko je neka prostitutka lastniku lokala dala del zaslužka! Izkoriščanje se torej nanaša na poslovni odnos med prostitutko in delodajalcem! Gostinci so izredno pazljivi in dobro vedo, na kaj morajo biti pozorni in kakšne sledi morajo za seboj zabrisati. Drugače pa na Celjskem nič novega: med tistimi, ki naj bi se ukvarjali z domnevno zlorabo prostitucije, ki jim verjetno nikoli ne bo dokazana, so še vedno isti »fantje« kot v 90-ih letih. Le da so danes že zreli možje ali že celo dedki …

SIMONA ŠOLINIČ

 Dekle, ki denimo pride k nam iz vzhodnih držav, bi morala za stroške prihoda na Celjsko plačati več tisoč evrov. Ta denar nato »odsluži« z delom. Marsikatero dekle se nato pri nas zaljubi in tudi poroči. Čeprav nekatere govorice kažejo, da mora ženin (ki je prej bil njena stalna stranka in se je nato vanjo zaljubil) lastniku lokala plačati »kupnino«, policija o tem nima podatkov. Dopušča pa možnost, da se to dogaja v smislu, da mora več tisoč evrov visok dolg zaradi stroška s prihodom v Slovenijo poplačati ženin, če ga ni že dekle z delom.

 V Celju prostitutk kot jih je moč videti v ameriških filmih ni. Torej, ne boste jih videli v neosvetljenih ulicah, skritih kotičkih mesta ali na železniški postaji. Takšnih radodajk v Celju ni. Prostitucija je varno skrita v stanovanjih in nočnih lokalih.

NUUUUJNO OPOZORILO (KOPIRANJE/KOMENTARJI): Objavljeno je avtorsko/ novinarsko delo. Ker so se ponekod že nedovoljeno (in brez navedbe vira, zaradi česar so bili že nekateri ukrepi) pojavili podatki, ki so bili dokazano pridobljeni izključno za na tem blogu objavljeno delo, velja naslednje: tukaj zapisano je last medijske hiše Novi tednik & Radio Celje, ki nikakor ne dovoljuje kopiranja ali prepisovanja. Vsako kopiranje podatkov/informacij/fotografij, ki so pridobljeni za namene objavljenega članka, je nezakonito in bo avtorica/medijska hiša/fotografska agencija v tem primeru ukrepala skladno z zakonodajo tudi v prihodnje. Glede na zakonodajo so prepovedani oziroma kaznivi tudi komentarji s sovražnim govorom ali žalitvijo kogarkoli, ki je omenjen v člankih – takšni komentarji bodo takoj odstranjeni. V primerih žalitve se mora namreč na podlagi zahteve uradnih organov dovoliti vpogled v dostopne podatke o avtorjih. Komentarji so »odklenjeni« le prvi dan objave članka.