Tale članek sem pisala pred časom za Novi tednik. Pravzaprav sem o tem pisala že večkrat, ker so takšne zgodbe prevečkrat preslišane v naši družbi …

Zato, da je danes invalid, menda ni kriv nihče. So vsi v tej državi gluhi?

O Celjanu Osmanu Lutolliju smo v Novem tedniku že večkrat pisali. Leta 1996 so mu zaradi napačno ugotovljene diagnoze, saj so mu dejali, da ima raka, odstranili del pljuč. Po operaciji so v celjski bolnišnici ugotovili, da raka sploh ni imel. Trinajst let je bil primer na sodiščih, njegova družina je ostala že skorajda brez volje in moči biti boj s sodnimi mlini, ko je udarila odločitev sodišča, da za to, da je Lutolli danes praktično invalid, ni kriv nihče. In to še ni vse. Zdaj mora plačati skoraj 17 tisoč evrov zaradi nastalih sodnih stroškov.

Lutolli izhoda ne vidi. Prizna, da je v najhujši stiski in razmišlja, da je smrt edini izhod. Toda ima otroke, ki jih vseh še ni spravil do kruha, in to ga drži pokonci. Vse, kar se je v zadnjih letih dogajalo, je strlo tudi njegovo ženo. Enostavno ne more verjeti, da nekomu lahko postavijo napačno diagnozo, mu odstranijo del pomembnega organa, nato pa nihče ne odgovarja, ampak mora bolnik plačati vse stroške. Do zdaj se je obrnil že na vse naslove, ponekod naletel na besede, ki nikoli niso postale dejanja, drugod še na besede ne.
»Bil sem tudi pri varuhinji človekovih pravic. Ko sem želel vstopiti v stavbo, so me klicali, da me varuhinja ne more sprejeti, ker je odsotna. Z menoj se je pogovarjala neka druga ženska, menda njena namestnica, mi obljubljala neke stvari, vendar me zatem ni nihče več poklical,« trdi Lutolli. Potem je varuhinjo ponovno poiskal, ko je bila na svojih rednih obiskih v Celju. »Vprašal sem jo, če je ona varuhinja tudi mojih pravic. In če je, naj mi pomaga. Po tem srečanju sem vendarle dobil odgovor, da pri vseh postopkih nisem izčrpal vseh možnosti,« še dodaja Lutolli. »Vendar kam naj se še obrnem? Zaradi invalidnosti imam težave tudi v službi. Pomoč sem iskal tudi pri inšpektorjih, sindikatu … Vsepovsod.«


Sogovornik je že več let na bolniški, v podjetju, kjer je zaposlen, ne more opravljati dela, na katerega je bil sicer premeščen po operaciji, čeprav mu plače zaradi premestitve niso spremenili. Na srečo se je uspel dogovoriti z Zavarovalnico Triglav in bolnišnico v Topolšici, da mu trenutno ustavijo plačevanje pravdnih stroškov, na katere se je »nabilo« že kar nekaj obresti. 4.676 evrov bo moral plačati kasneje, saj jih zdaj nikakor ne more. Od plače, ki jo dobi, in dodatkov za otroke mu ne ostane nič, ostajajo pa položnice, ki jih plača, ko lahko. Center za socialno delo ne stoji križem rok, pomagali so mu že večkrat, tudi s plačilom položnic. Prosili so še za odpis terjatve, ki jo ima Lutolli do mariborske bolnišnice (12.300 evrov), ali vsaj za odlog plačila, vendar niso uspeli. Tako mu vsak mesec z računa že jemljejo obrok plačila.
»Ne vem, kaj naj še storim,« nemočno pripomni. »Včasih pomislim, da sanjam. Pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde. Seveda najde, le če imaš denar in položaj. Jaz pa te sreče očitno nimam …«

SIMONA ŠOLINIČ
Foto: sherpa@t-1.si

Lutollijev primer, ki se je trinajst let kotalil po sodiščih in mu na koncu prinesel hladen tuš s 17 tisočaki, ki jih mora zdaj plačati tudi zaradi vseh stroškov, nastalih med sojenjem, trenutno preučuje vrhovno sodišče. Čaka namreč rezultate revizije vsega postopka.

NUUUUJNO OPOZORILO (KOPIRANJE/KOMENTARJI): Objavljeno je avtorsko/ novinarsko delo. Ker so se ponekod že nedovoljeno (in brez navedbe vira, zaradi česar so bili že nekateri ukrepi) pojavili podatki, ki so bili dokazano pridobljeni izključno za na tem blogu objavljeno delo, velja naslednje: tukaj zapisano je last medijske hiše Novi tednik & Radio Celje, ki nikakor ne dovoljuje kopiranja ali prepisovanja. Vsako kopiranje podatkov/informacij/fotografij, ki so pridobljeni za namene objavljenega članka, je nezakonito in bo avtorica/medijska hiša/fotografska agencija v tem primeru ukrepala skladno z zakonodajo tudi v prihodnje. Glede na zakonodajo so prepovedani oziroma kaznivi tudi komentarji s sovražnim govorom ali žalitvijo kogarkoli, ki je omenjen v člankih – takšni komentarji bodo takoj odstranjeni. V primerih žalitve se mora namreč na podlagi zahteve uradnih organov dovoliti vpogled v dostopne podatke o avtorjih. Komentarji so »odklenjeni« le prvi dan objave članka.